»Izjava Gabriele Babnik Ouattara v oddaji Panoptikum RTV Slovenija, da smo na srečanju na sedežu Mladinske knjige Založbe prišli do sklepa, da v knjigi prepisovanja ni bilo, nikakor ne drži.«
»Nisem prepisovala. Gre za legitimni literarni postopek medbesedilnosti. Malina Schmidt Snoj je spisala memoarsko prozo, biografsko prozo, sama pa govorim o fikcijski prozi.«
»Ni me posebej motila literarna obdelava mamine življenjske zgodbe in podobe, ker smo bili na različne interpretacije navajeni. Bila sem pa ogorčena, ker si je gospa Babnikova dovolila (po domače rečeno) ukrasti moje stavke in stavke moje mame, ki jih je potem ali dobesedno navajala ali pa jih je zgolj minimalno spremenila in predelala ter vtaknila v svoje literarno delo.«
»Objavljata namreč besedilo, ki je v bistvu zgolj njuna subjektivna sodba – in obsodba – čeprav vesta, ali bi morala vedeti, da je razširjanje takšne subjektivne, enostranske in neformalne sodbe lahko, še zlasti, če je objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, kvalificirana oblika katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.«
»Gojila sem, kot vsak mlad človek, svoje sanje o lepoti in polnosti doživetij. Čutila sem jih z vsem telesom. Kaj je bilo bolj naravnega kot to, da sem jih že zgodaj skušala izpovedati s plesom, z lepoto gibanja? Da, v plesu sem videla najbolj naravno pot, da bi izpovedala tisto, kar se je nabiralo v meni. Gnala me je želja po prostosti in sproščenosti, ki sem ju v svojem življenju venomer pogrešala.«